Tarifna oznaka

Vsako blago, ki prečka mejo, dobi številko, s katero se enolično uvrsti. Ta oznaka se gradi po stopnjah in z vsako ravnijo postaja daljša in natančnejša. Prvih šest mest sestavlja svetovno enotno HS oznako Svetovne carinske organizacije in je v skoraj vseh državah enaka.

• HS oznaka (6 mest): mednarodno veljavna oznaka, ki je enaka po vsem svetu.
• Kombinirana nomenklatura (KN, 8 mest): Evropska unija doda dve mesti za carinske in statistične namene. To 8-mestno oznako se uporablja predvsem pri izvozu.
• TARIC oznaka (10 mest): EU doda še dve mesti za ukrepe Unije, kot so carinske stopnje, protidampinške carine, kvote ali uvozne prepovedi. To 10-mestno oznako potrebujete pri uvozu.

Slovenija kot članica EU neposredno uporablja skupno carinsko tarifo Unije (TARIC); nima ločenega nacionalnega orodja za uvrščanje. Pristojni organ je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), za veljavne stopnje in ukrepe pa je merodajna podatkovna baza TARIC.

Do pravilne oznake vodita dve preverjeni poti: neposredno iskanje po izdelku ali sistematično brskanje po nomenklaturi.

• Iskanje po izdelku: vnesite ime ali opis blaga (na primer „prenosni računalnik", „bombažna majica" ali „športni copati") in preverite predlagane uvrstitve.
• Brskanje po strukturi: pomikate se od poglavja (2 mesti) k tarifni številki (4 mesta) in nato k podštevilki (6 mest), dokler opis ne ustreza vašemu blagu.

Če niste prepričani o pravilni uvrstitvi, lahko pri FURS zaprosite za zavezujočo tarifno informacijo (ZTI). To je uradna odločba, ki carinske organe v vsej EU zavezuje glede uvrstitve določenega blaga in praviloma velja tri leta. ZTI vam daje pravno varnost in prepreči spore o stopnji dajatve pri uvozu.

Tarifna oznaka ni le številka za statistiko – neposredno določa, koliko boste plačali pri uvozu. Na podlagi 10-mestne TARIC oznake se izračunajo dajatve.

• Carina (%): stopnja je odvisna od oznake in izvora blaga ter izhaja iz podatkovne baze TARIC. Za številne izdelke znaša 0 %, za druge (na primer oblačila in obutev) pa je lahko bistveno višja.
• DDV pri uvozu: v Sloveniji znaša splošna stopnja 22 %, znižani stopnji pa 9,5 % in 5 % za določeno blago.

Osnova za obračun DDV pri uvozu je carinska vrednost blaga, povečana za carino (in po potrebi za druge stroške ter dajatve). DDV se torej ne računa le od vrednosti blaga, ampak od vsote vrednosti in carine. Za veljavne stopnje in postopek je merodajen FURS.

Nomenklatura je razdeljena na poglavja, ki združujejo sorodno blago. Spodnji primeri prikazujejo, kako se oznaka povezuje s carinsko stopnjo (stopnje so okvirne in odvisne od izvora blaga).

• 8471 – prenosni računalniki: carina običajno 0 %.
• 8517 – pametni telefoni: carina običajno 0 %.
• 6109 – bombažne majice: carina približno 12 %.
• 6404 – športni copati (zgornji del iz tekstila): carina približno 16,9 %.
• 8703 – osebni avtomobili: carina približno 10 %.

Pri vseh navedenih primerih se pri uvozu poleg carine obračuna še DDV pri uvozu, praviloma po splošni stopnji 22 %.

Pri uvrščanju blaga v Sloveniji veljajo nekatere posebnosti, ki jih je treba upoštevati, da se izognete napakam in dodatnim stroškom.

• KN (8 mest) proti TARIC (10 mest): za izvoz in statistiko zadostuje 8-mestna oznaka KN, za uvoz pa potrebujete polno 10-mestno oznako TARIC, ki vključuje ukrepe Unije.
• Protidampinške carine: za nekatere izdelke iz določenih držav veljajo dodatne protidampinške ali izravnalne dajatve, ki lahko močno povečajo skupne stroške uvoza.
• Pogoste napake pri uvrščanju: izbira oznake zgolj po imenu izdelka, neupoštevanje materiala ali namena uporabe ter zamenjava podobnih tarifnih številk vodijo do napačne stopnje dajatve.
• Letne spremembe nomenklature: KN in TARIC se vsako leto posodabljata, zato je treba pred vsakim uvozom preveriti aktualno oznako in stopnjo.

Pri kompleksnih ali dvomljivih primerih je priporočljivo pridobiti zavezujočo tarifno informacijo (ZTI) ali se obrniti na FURS.